Max Abramovitz

UVOD

Neoklasicistični modeli stavb, ki so delo Maxa Abramovitza (rojenega 1908), so pustili vidno sled v arhitekturi sredi dvajsetega stoletja.
Abramovitz je pomagal opredeliti obliko stolpnic, v letih med drugo svetovno vojno. Skupaj s partnerjem Wallace K. Harrisonom, se je v zgodovino zapisal po velikih inovativnih prispevkih, ki so ključno vplivali na današnjo podobo nekaterih najprestižnejših stavb New Yorka.
Med njegovimi najprepoznavnejšimi deli sta zagotovo The Secretariat tower, ki je del kompleksa Združenih narodov in Avery Fisher Hall Lincoln center of the Performing Arts.

ŽIVLJENJEPIS

Max Abramovitz se je rodil 23. maja, leta 1908 v Chicagu, Illinois. Leta 1929 je diplomiral iz znanosti na univerzi Illinois.
Po končani univerzi, se je preslil v New York, kjer je nadaljeval s študijem na univerzi Columbia in si tako pridobil tudi magisterij iz znanosti leta 1931. V tistih letih je začel z delom v Harrisonovem podjetju, kot eden izmed vajencev skupine z univerze. Delo v podjetju je bilo za Abramovitza odlična priložnost, da je kot glavni arhitekt prispeval k delu Rockefeller Plaza.
Leta 1932 je osvojil drugo mesto na natečaju Prix de Paris. Prejel je štipendijo s katero je dve leti študiral na Pariški Univerzi. Ko se je vrnil iz Francije se je ponovno povezal s Harrisonom, ki je ravno v tistem času odprl novo delovno mesto v Rockefeller Plaza. V času, ko je začel Abramovitz delati pri Harrisonu je v Ameriki vladala kriza. Ker ni bilo veliko dela, se je podjetje vključevalo v razna tekmovanja in tako sodeloval v nalogi, za prenovo Centralnega Parka v New Yorku. V tistem času, se je Harrison povezal s francoskim arhitektom Andre Fouilhouxom. Trije arhitekti, Harrison, Fouilhoux in Abramovitz so hitro sklenili prijatelstva, ki so ključno vplivala na razvoj arhitekture dvajsetega stoletja.

Slika 1: Max Abramovitz (1908-2004)

Dela in življenje

Leta 1936 je Abramovitz načrtoval elegantno obliko, ki bi bila postavljena k Rockfellerjevi Plazi.
Novembra istega leta je podjetje Harrison&Fouilhoux pridobilo pogodbo za načrtovanje Theme Centra, ki bi bil del Newyorškega tematskega parka, ta pa naj bi bil narejen do leta 1939. Abramovitz je bil takoj vključen v projekt.
Delal je kot eden izmed glavnih arhitektov Harrisonove ekipe. Prišli so do ideje o razstavljenih futurističnih modelih. Vsebovali naj bi 185.93 m vertikalni stolp, ki so jo imenovali Trylon in 55 m širok globus, ki so ga poimenovali Perisphere. Ta je bil glavni del razstave, najznamenitejši del pa so najdalše tekoče stopnice, dolge kar 290 m, končale so se v delu, ki se je imenoval Helicline.

Slika 2: Max Abramovitz, 1939, pogled na Perisphere in tekoče stopnice v tematskem parku, New York (ZDA)

Mediji, ki so spremljali nastanek zgradbe, so modela Trylon in Perisphere primerjali z zahtevnostjo strukture Pariškega Eifflovega stolpa. Za konec pa so dodali, da je razstava omenjenih ekshibitov postala najpopularnejši simbol arhitekture tistega časa.
Septembra leta 1937, se je Abrtamovitz poročil z Anne Marie Causey. Z njo je imel dva otroka: Michaela in Katherine. Leta 1964 se je ločil in se istega leta na novo poročil z Anito Zeltner Brooks.

Pomembnejša dela

Abramovitz je postal partner s Harrisonom in Fouilhouxom leta 1941. Partnerstvo se je končalo leta 1945, s smrtjo Fouilhouxa. Po njegovi smrti sta Abramovitz in Harrison postala pomembna arhitekturna partnerja, ki sta sodelovala po drugi svetovni vojni.
Wachovia Bank Building

Slika 3: Max Abramovitz, 1958, Wachovia Bank Building, Charlotte (ZDA)

Po vojni, leta 1958, je Abramovitz sprejel naročilo Wachovia Bank Building v Severni Carolini. Ta specifična stavba vsebuje dve lastnosti, ki jih je Abramovitz uporabljal tudi v svojih kasnejših delih. Najbolj odmevna je montažna betonska zavesasta stena.
Po nekaterih virih naj bi bil prav ta vzorec prvi izmed te vrste. Poleg tega, da stena razvija bogato igro senc in svetlobe, ki se odbija od fasade, zaradi uporabe kremena primešanega v beton. Betonske plošče delujejo tudi kot senčniki. S previsom nad okni zastirajo svetlobo in zmanšujejo lesketanje in neprijetno bleščanje v notranjih prostorih.
Druga novost v tem Abramovitzevem delu pa je bolj subtilna. Vsi aparati, kot so dvigala, ventilacija, gredi in električna napeljava, so bili prestavljeni v odmaknjen vendar priključen stolp. Po Abramovitzevem mnenju naj bi ta lastnost vplivala na odprtost prostora in pripomogla k večji prilagodljivosti prostorske ureditve. To tehniko sta Harrison&Ambramovitz uporabila prav tako na stolpnici Equitable Life Assurance Sciety’s Gateway Center, ki je nastal kot projekt v Pittsburgu v letu 1964.

Avery Fisher Hall

Septembra, leta 1962 je filharmonija predstavila izredno prenovo, ki se je odvijala tudi po televiziji CBS. V ozadju je Abramovitz opisoval svoje morda najznamenitejše delo. Stavba je predstavljala najvišjo modo v arhitekturi tistega časa, s svojo klasično zunanjostjo in dramatično notranjostjo, ki je bila opremljena v modro zlatih barvah.

Slika 4: Max Abramovitz, 1962, Avery Fisher Hall, New York (ZDA)

Leta 1073 je bila stavba preimenovana v Avery Fisher Music Hall. Skupaj z Abramovitzem je v projektu Lincoln center sodelovalo tudi nekaj znanih arhitektov, kot so Gordon Bunshaft, Ludwig Mies van der Rohe in Philip Johnson. Hitro spreminjanje razpoloženja publike zaradi koncepta središča in dokončanja v letu 1966 je močno vplivalo na gradnjo zadnjega dela stavbe. Phillharmonic Hall so končali že leta 1962, Abramovitz pa je priznal, da je zanj Lincoln Center največje in najbolše središče v Ameriki, kjer arhitektura daje vtis, da je vse uresničljivo. Osebje naj bi uporabilo vse mogoče tehnike, dizajne in inovacije, ki so se jih lahko spomnili . »The sky was the limit. Then realistic estimates came in.« je dodal Abramovitz.

Slika 5: Max Abramovitz, posneto 2011, notranjost Avery Fisher Hall, New York

Kmalu so se nad prenovljeno filharmonijo začele vrstiti kritike o njeni slabi akustičnosti in izvedbi. Še danes se pogajajo o ponovni prenovi, kajti stavba naj bi bila pomankljiva v večih pogledih. Z 2400-imi stoli, ki so po mnenju nekaterih obiskovalcev precej neudobni in škatlasto oblikovani (shoebox), naj bi rešili probleme z akustiko, vendar se ta ni znatno izboljšala. Zato naj bi bila predvidena njena akustična prenova do leta 2017.

Tempelj Beth Zion

Tempelj Beth Zion, ki se nahaja v Buffalu, New York, je prav tako eno izmed Abramovitzevih odmevnejših del. Abramovitz je preučeval zgodovino sinagog in njihovo oblikovanje. Spoznal je, da enega ali več vzorcev, ki bi se pojavljali v sinagogi, preprosto ni. Pravzaprav je menil, da bi se morali arhitekti pri takih podvigih sami odločati o izbiri vzorca ali pa ga kar sami zasnovati. Raziskoval je oblike svetišč in odnose ljudi do teh.

Slika 6: Max Abramovitz, slika posneta 30.4. 2011, tempelj Beth Zion, New York (ZDA)

Sprva pravoslavna cerkev, ki je bila zgrajena leta 1850, je Beth Zion postala prva sinagoga namenjena preporodu Judov po drugi svetovni vojni v Buffalu leta 1863. Leta 1890 so na aveniji Delaware zgradili tempelj, ki pa je 4. oktobra 1961 pogorel. Abramovitzev tempelj se je odprl leta 1966 in v tistem trenutku zaznamoval Buffalo, z več kot 2000 obiskovalci.
Vertikalna stena sinagoge naj bi predstavljali roke, ki molijo v nebo. V sami notranjosti se nadaljuje občutek bogatosti in odprtosti prostora. Stebrov, ki bi podpiralli 18 m visok strop, ni. Občutek gibanja ustvarja polkrožen balkon. Notranjost je minimalistična in izčiščena. Vsa pozornost je usmerjena k oltarju, ki ga krasijo 9 m visoke table z zapovedjo, ladja in vzhodno okno, ki ga je oblikoval Ben Shahn. Okno krasi ilustracija trpečega Joba. Prepletene linije simbolizirajo glas, ki je nagovarjal mučenika, v vrtečem se vetru. Za zahodno steno pa je Shahn oblikoval kaligrafsko interpretacijo 150-ih psalmov.

Slika 7: Max ABramovitz, 1967, tempelj Beth Zion, notranjost in pogled na oltar, New York (ZDA)

ZAKLJUČEK

Max Abramovtz je preminil 12. septembra 2004, v Pound Bridge, New York. V življenju je napisal tudi dve knjigi in številne članke. Vsako leto so ga počastili za sodelovanje pri pomembnih arhitekturnih dosežkih. Njegovo ime pa bo še dolgo ostalo zapisano v najprestižnejših in najznamenitejših zgradbah Amerike.

SUMMARY:

Max Abramovitz was an American architect born on May 23, 1908. His best known work was for the New York City firm Harrison & Abramovitz. He graduated in 1929 from the University of Illinois at Urbana-Champaign School of Architecture. He later received an M.S. from Columbia University’s architecture school in 1931. He also was the recipient of a two-year fellowship at the Ecole de Beaux-Arts in Paris before returning to the US and becoming partners with Wallace Harrison from 1941 to 1976. In 1961, he won the Rome Prize and in 1970 he also recieved honorary Doctorate in Fine Arts from the University of Illinois. Among his most famous work we count the Lincn Center in New York City. His work is said to be the cornerstone of the international modernism age. He died at the age of 96.

 

VIRI

Slikovni viri:

NEWMAN, Albert .1974. Slika 1. fotografija .10.04.2019;08:46. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.shalomhaverim.org/Judeografias/Max_Abramovitz.htm> (C) *
hg.hu .1939-1940.Slika 2. fotografija.10.04.2019;08:47 .Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.flickr.com/photos/caseorganic/4655450654> (CC BY)
MOLITOR W, Joseph. 1958. Slika 3.  fotografija .10.04.2019;08:58.Dostopno na spletnem naslovu: <http://architectuul.com/architecture/wachovia-bank-building> (C) *
SULLIVAN, Mary Ann. Slika 4.  fotografija . 10.04.2019;09:17.Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.flickr.com/photos/edenpictures/41801983854/in/photolist-26FU6ry-xwgdLo-pUyopH-xwgdRJ-xLyufh-4avbdY-a315j8-nMyPYi-nMvUDW-muvfkk-fFmMB-dabWTW-8UjpLE-d9v8TJ-8UjpPb-dac3Tv-8UgkaR-8UgkbZ-2bkRhNt-8Ugkkn-8UjpBy-a33zhC-nv5HX4-9vGtvc-mpqjDm-gTQStr-nv5cvd-nPmdB6-mpp9Yk-mppahM-nMgBja-dhkG6d-nv5JVr-nMvXwE-nKwfxC-nPmaWX-nv5bYm-nMgCYT-nMoPwo-nMyNPV-mpp76B-8UgkeP-5BHPnU-dYcfng-PMHjbi-ykzWb2-dYcfj4-t7ab4q-mpp63K-5HDouj> (CC BY)
LYNCH. Brendan. 2011. ORSVP.2014.Slika 5. fotografija . 23.01.2019;09:08 .Dostopno na spletnem naslovu: <http://fda-online.com/uploads/863photo_67411_landscape_650x433.jpg> (CC BY)
READING. Tom. 2012.Slika 6. fotografija . 10.04.2019;09:20 .Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.flickr.com/photos/16801915@N06/8191729474/in/photolist-WdgzMw-dtSKM5-rTz4BV-scR6k8-ajEU9j-doWWpG-94ZZ95-94WWjp-5tkVa-5tkST-5tkQP-5tkWJ> (CC BY)
STOLLER, Ezra.1967.Slika 7. fotografija . 10.04.2019;09:26 .Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.columbia.edu/cu/wallach/exhibitions/The-Troubled-Search.html> (C) *

*Opomba: Slikovna gradiva, ki so v tej spletni objavi citirana in so bila predhodno označena z avtorsko pravico Copyright (C) so v tej nalogi (pletni objavi) uporabljene zgolj za izobraževalni namen.

Literatura in besedilni viri

MIDDLETON, Robin in WATKIN, David.1980.Neoclassical and 19th century architecture.

History of world architecture.New York. New York : H. N. Abrams. ISBN 0-8109-1014-4.
MICHELLE Galindo.2008. 1000xarchitecture of the Americas. 1st ed. Berlin. Braun. ISBN 978-3-938780-56-5.
Miriam and Ira D. Wallach Art Gallery: The Troubled Search: The Work of Max

Abramovitz.2004.columbia. 7.1.2015;17:59 Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.columbia.edu/cu/wallach/exhibitions/The-Troubled-Search.html>

KENNEDY, Randy. 2004. Max Abramovitz,96, Architect of Avery Fisher Hall, Dies online .September 15, 2004 7.1.2015;18:06 . Dostopno na spletnem naslovu <http://www.nytimes.com/2004/09/15/arts/15abramovitz.html>

Biography: Max Abramovitz Facts.2014.yourdictionary. 7.1.2015;18:16 .Dostopno na spletnem naslovu: <http://biography.yourdictionary.com/max-abramovitz>

Summary sources:
Miriam and Ira D. Wallach Art Gallery: The Troubled Search: The Work of Max Abramovitz.2004.columbia. 4.3.2016;9:31 <http://www.columbia.edu/cu/wallach/exhibitions/The-Troubled-Search.html>

Max Abramovitz. Wikipedia. 4 March 2016, at 08:35.[4.3.2016;9:40] <https://en.wikipedia.org/wiki/Max_Abramovitz>

AVTORJI

FAJFAR, Nuša (2014/15)

LIČEN, Tinkara (2017/18)

LUNAR, Mojca(2018/19)